Možgani in glasba

Predavanje nas bo popeljalo v jezik glasbe, kot ga s stališča možganskih funkcij opisuje nevrolog na tragičnem primeru Mauricea Ravela. Zgodnja dela impresionističnega zvena, ki so črpala iz španskih, orientalnih in grških motivov, so se po letu 1920, ko je pričel tožiti o “tristesse affreuse” (strahoviti žalosti), izrazito karakterno spremenila. Ali Ravelova kasna glasba, zlasti slavni Bolero, odraža bolezen možganov, ki je pri skladatelju v zadnjih letih življenja povzročila nagnjenost k ponavljanju (perseveracijo), kasneje pa nezmožnost govora (afazijo), pisanja (agrafijo) in igranja klavirja?

V sodelovanju s Kvarkadabro.