Se razumemo?

Naredi in opazuj!

Z miško kliknite na izbran moder krog z belo obrobo. Slišali boste, kako govorijo ljudje na tistem območju.
rezijansko
obsoško
nadiško
tersko
tolminsko
kranjskogorski
briško
notranjsko
šavrinski
čiško
cerkljansko
cerkljansko
baški
poljansko
gorenjsko
gorenjsko
škofjeloško
v dolenjski
dolenjsko
zgornjesavinjsko
podjunsko
kostelsko
posavsko
srednjesavinjsko
kozjansko-bizeljsko
srednještajersko
s pohorsko
kozjaški
haloško
slovenskogorsko
prleško
prleško
prekmursko
prekmursko
s belokranjsko
notranjsko
predvajanje ustavljeno

Kaj se je zgodilo?

Slovenski jezik je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjen. Ima kar 37 narečij in 12 govorov (= podnarečij), združenih v 7 narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko. Pri tem moramo vedeti, da se njihova poimenovanja povsem ne pokrivajo z imeni pokrajin, zato se ne govori npr. po vsej Gorenjski gorenjsko, nasprotno pa dolenjsko govorijo prebivalci tudi vzhodnega dela Notranjske in ne samo Dolenjske itd.

Še več ...

Da je na tako majhnem ozemlju, kot je slovensko, nastalo toliko pokrajinskih različic govorjenega jezika ali narečij, so povzročili mnogi zgodovinski in zemljepisni dejavniki: prvotni Slovani in kasnejši Slovenci so tu na robu slovanskega sveta ves čas prihajali v stik z zelo različnimi jeziki, bili stoletja pod različnimi oblastniki, razcepljeni v razne cerkveno-upravne enote in brez večjih stikov, ki jih je oteževalo tudi zemljepisno razgibano področje z visokimi gorami, neprehodnimi gozdovi, močvirji, rekami...